8 maj
Dejan Roljič ima pri 27-ih letih za sabo več mednarodnih start-up zgodb. Med drugim tudi udeležbo v programu amsterdamskega in evropskega najuspešnejšega pospeševalnika Startupbootcampa z ekipo Formtaste, ki razvija samopostrežne avtomate s poudarkom na 3D tiskanju. Iz te zgodbe se zdaj umika, da se bo lahko v celoti posvetil vodenju ABC pospeševalnika in njegovi izstrelitvi med najuspešneje v jugozahodni Evropi ...
Za vami je prvi mesec aktivnega delovanja. Kako ste zadovoljni z napredkom 8 + 1 start-up ekip, ki ste jih v začetku aprila sprejeli v vaš prvi program pametnih mest?
Najbolje bi bilo vprašati kar ekipe same (smeh)… Namesto, da se sam hvalim z napredkom ekip, o tem verjetno najbolj zgovorno pove stavek iz bloga nemško-avstrijske ekipe Symvaro, ki razvija platformo za upravljanje z odpadki, da so se v treh tednih, odkar so tukaj, naučili več kot v zadnjih treh letih. Ekipe trenutno intenzivno validirajo in pivotirajo svoje ideje, prihajajo do novih spoznanj, rekrutirajo nove člane ... Zadovoljen sem, da jim omogočamo srečanja s potencialnimi novimi investitorji, ki prav tako budno spremljajo njihove razvojne korake. Da z ekipami poslovno sodelujejo velika podjetja, ko so Triglav, Petrol, BTC, Spar, Emporium in drugi, ki so hkrati tudi partnerji pospeševalnika.
Ravno povezovanje in sodelovanje velikih, uveljavljenih podjetij ter strat-upov je osrednja tema letošnje konference PODIM ...
Moramo se zavedati, da brez velikih, uveljavljenih podjetij, torej brez ”enterprise” sektorja, start-up svet ne obstaja. Ker ”enterprise” je tisti, ki vate investira, ki te na koncu kupi, ti odpre tržišče, ti da znanje oziroma ”know-how”. Ti si pa tisti, ki narediš ”enterprise” agilen in inovativen. Eni brez drugih enostavno ne moremo. Včasih je bilo drugače. Korporacije so investirale v lasten razvoj nekih inovativnih rešitev, ki je včasih trajal tudi več let. Danes pa je svet start-upov tako močan in hiter, da se v krajšem času pojavi pet ekip, ki razvijajo enako ali podobno rešitev.
ABC pospeševalnik se pomena tega sodelovanja zaveda že od začetka?
Tako je! Ravno sodelovanje s korporacijami, kot so IBM, Microsoft, Cisco, Samsung, BMW in drugi, ki imajo svoje poslovne mreže razvejane med tisoče podjetij po vsem svetu, je ena glavnih prednosti našega pospeševalnika. Še en primer tega, kako pomembna so takšna sodelovanja, je konferenca, ki bo 22. maja potekala v Berlinu. Veseli me, da sem dobil priložnost biti eden od sogovornikov na panelu, kjer bo tekla beseda prav o potrebah in izzivih, s katerimi se sturt-upi srečujejo in o podpori, ki jo pri svojem razvoju potrebujejo.
Kakšna je po vaših izkušnjah ključna razlika med vlogama start-up podjetnika in direktorja podjetniškega pospeševalnika?
Ko si podjetnik in se ukvarjaš s svojim start-upom, si tako zaljubljen v svoj produkt in obremenjen s tem, kaj ta tvoj start-up sploh je in kaj ter kako bo delal, da težko vidiš in ohranjaš neko širšo sliko oziroma ”the big picture”. Ena glavnih lekcij, ki jih mora doživeti podjetnik, je da se nauči ”ubiti” svoj produkt, če ta ni na pravi poti. Vse to se seveda zdaj dogaja tudi v pospeševalniku, a v precej večjem obsegu, kot pri lastnem podjetju. Zdaj imamo osem oziroma devet ekip in devet takšnih produktov. Meni kot direktorju pospeševalnika mora biti v interesu, da jim zagotovim vse, kar potrebujejo za svoj uspeh. A tudi če jim ne uspe, ni nič narobe. Včasih zmagujemo, včasih se pa učimo…
Na neuspeh torej gledate pozitivno …
Seveda, ker verjamem, da bodo fantje in dekleta, ki so danes pri meni, v primeru, da jim s to zgodbo ne uspe, spet poskusili, da bodo naredili novo ekipo in nov produkt in morda spet prišli v pospeševalnik. In z veseljem jih bomo sprejeli, kajti dobra ekipa je tisto, kar v resnici najbolj šteje. Torej, če povzamem. Ko delaš svoj start-up, se ti vse zdi veliko bolj kompleksno, ideja te popolnoma prevzame, daješ vse od sebe, da ti bo uspelo. Ko pa vodiš pospeševalnik, pa ugotoviš, da je vsak start-up ena manjša zgodba, ki se je podala na pot uspeha, in zdi se ti, da sploh ni možnosti, da ji ne bi uspelo. Uspelo ji bo, slej ko prej, tako ali drugače, ker, kot rečeno, ”sometimes we win, sometimes we learn”.
Katere so tiste najbolj ključne aktivnosti, ki so jih start-up ekipe deležne v vašem tri-mesečnem programu?
Te aktivnosti bom razdelil kar po mesecih. Prvi mesec je na sporedu testna faza oziroma aktivnosti, kot so validiranje, pivotiranje, spin-offi … V tem času ugotavljamo, v kateri razvojni fazi so podjetja, kakšna probleme imajo in kakšni so prvi odzivi s trga. Drugi mesec je na vrsti ”traction” faza, ko ugotavljamo privlačnost produkta za prodajo. V tej fazi si že nekaj naredil, prideš na trg, ki pa ti še vedno lahko ”pljune v obraz” in reče ne, to še vedno ni tisto, kar hočem. In potem hodiš od enega do drugega kupca, in ti mogoče šele deseti reče, ja, to pa je nekaj, kar bi imeli. Uspeh te faze se ne meri samo s prihodki, temveč tudi s pismi o nameri oziroma dejstvu, da ti kupec iskreno prizna, da mu s svojim produktom dejansko rešuješ problem. In na koncu je ”getting the investors” faza, ki je rezultat prvih dveh. Kaj več o njej pa na demo dnevu, ki bo za naše ekipe na sporedu v sredo, 24. junija 2015, in za katerega napovedujemo dogodek, kot ga slovenska start-up scena še ni doživela.
Kako pa ocenjujete stanje oziroma razvitost slovenske start-up scene in podjetniškega ekosistema?
V zadnjih desetih letih se je ogromno naredilo, organizacije in pobude, kot so CEED, Hekovnik, Iniciativa Start:up Slovenija, Tehnološki park Ljubljana, 30Lean, Silicon Gardens Fund in številni drugi, ki sem jih morda zdaj pozabil vse našteti, so izgradile odličen temelj, zato vsem kapo dol. Očitki, da se je metalo denar skozi okno, enostavno niso na mestu. Razvoj ekosistema zahteva svoj čas in svoj denar, in včasih ga morda res lahko zapraviš malo več, a na dolgi rok se to vse obrestuje. Torej, imamo odlične temelje, zdaj pa je čas, da se mi kot Slovenci in Slovenija kot država oziroma regija znamo pozicionirati. Torej, mi smo jugovzhodna Evropa, ne pa ”Middle Europe” ali nova Švica, in kot del te regije imamo svoje prednosti.
Dostikrat lahko slišimo očitke, da (se) ne znamo prodajati, da se ne znamo pozicionirati in izpostaviti vse te svoje prednosti.
Osebno menim, da smo Balkanci rojeni prodajalci. Zanimivo pa je, da ko imamo svoje inovativno podjetje, se ne znamo pozicionirati, kar pa je treba narediti pred samo prodajo. Kot regija imamo odlično demografsko in geografsko lego, trg je dovolj velik, da lahko kaj narediš, okoli nas so države s podobnim jezikom in mentaliteto. Mi smo regija prihodnosti, Slovenija pa je vedno bila in bo inovativna država. Samo pozicionirati se še moramo pravilno, pa smo s svojim celotnim start-up ekosistemom, v katerem vsak od nas pokriva neko svoje specifično področje, na zelo dobri poti.
Kako v luči razvoja ekosistema ocenjujete sodelovanje z Iniciativo Start:up Slovenija in njenimi programi, kot so produkti SK75 in SK200, ki jih zagotavljamo v sodelovanju s Slovenskim podjetniškim skladom, tekmovanje Start:up Slovenija in konferenca PODIM?
Če začnem s konferenco PODIM. To je odličen podjetniški dogodek, tudi za promocijo Slovenije izven same regije. Produkta SK75 in SK200 pozdravljam in nanju gledam pozitivno, ker pomagata pri zapolnjevanju primanjkljaja semenskega kapitala in nastajanju novih start-upov, čeprav osebno nisem privrženec javnih sredstev. A kot rečeno, vse to so pozitivne zgodbe, ki pomagajo pri razvoju ekosistema, čas in rezultati vlaganj pa bodo pokazali, kakšen bo dejansko uspeh vsega skupaj. Tudi tekmovanja, kot je Start:up Slovenija, so zelo pozitivna, ker pomagajo, da se o start-upih piše, govori, da se pojavljajo v medijih in da se dvigne raven zavedanja o tem, kako zelo pomembni so za nacionalno gospodarst
Edino, kar me včasih zmoti pri vsem skupaj, je to, da nismo enotni pri tem, kaj definicija start-upa sploh je. Bistveno je, da razumemo, da je start-up podjetje z visokotehnološkim produktom in lastno intelektualno lastnino, ki se ne zgradi iz danes na jutri in ki ne more kar takoj začeti prodajati svojih produktov. Trg jih mora najprej spoznati in sprejeti za svoje, kar je bistvena razlika od nekega ‘trading’ posla, s katerim ni čisto nič narobe, a start-up to pač ni.
--
Pospeševalnik ABC je idealno okolje za startupe, ki si želijo uspeti na globalnem trgu. Na PODIM konferenci lahko spoznate člane vodstvenega tima in osmih start-up ekip, sprejetih v prvi program pospeševalnika ”Smart Cities”. CEO ABC pospeševalnika Dejan Roljič pa bo kot član glavne 12-članske žirije sodeloval tudi v investicijskem delu konference PODIM Challenge.
--
Avtorica: Stanislava Vabšek, Iniciativa Start:up Slovenija
Foto: Ana Kovač, Planet SiOL.net
Dejan Roljič: Brez korporacij start-up svet ne obstaja!
Z napakami ni nič narobe. Včasih zmagujemo, včasih se učimo. Vsi pa smo v tem procesu zmagovalci, svojo filozofijo vodenja ABC pospeševalnika v intervjuju pred PODIM konferenco razkriva Dejan Roljič. Za najboljšo potrditev dela v zadnjem mesecu, odkar so sprejeli svojo prvo generacijo start-up ekip v program ”Smart Cities”, pa navaja blog zapis, po katerem so se člani enega od sprejetih podjetij v treh tednih naučili več kot v zadnjih treh letih.Dejan Roljič ima pri 27-ih letih za sabo več mednarodnih start-up zgodb. Med drugim tudi udeležbo v programu amsterdamskega in evropskega najuspešnejšega pospeševalnika Startupbootcampa z ekipo Formtaste, ki razvija samopostrežne avtomate s poudarkom na 3D tiskanju. Iz te zgodbe se zdaj umika, da se bo lahko v celoti posvetil vodenju ABC pospeševalnika in njegovi izstrelitvi med najuspešneje v jugozahodni Evropi ...
Za vami je prvi mesec aktivnega delovanja. Kako ste zadovoljni z napredkom 8 + 1 start-up ekip, ki ste jih v začetku aprila sprejeli v vaš prvi program pametnih mest?
Najbolje bi bilo vprašati kar ekipe same (smeh)… Namesto, da se sam hvalim z napredkom ekip, o tem verjetno najbolj zgovorno pove stavek iz bloga nemško-avstrijske ekipe Symvaro, ki razvija platformo za upravljanje z odpadki, da so se v treh tednih, odkar so tukaj, naučili več kot v zadnjih treh letih. Ekipe trenutno intenzivno validirajo in pivotirajo svoje ideje, prihajajo do novih spoznanj, rekrutirajo nove člane ... Zadovoljen sem, da jim omogočamo srečanja s potencialnimi novimi investitorji, ki prav tako budno spremljajo njihove razvojne korake. Da z ekipami poslovno sodelujejo velika podjetja, ko so Triglav, Petrol, BTC, Spar, Emporium in drugi, ki so hkrati tudi partnerji pospeševalnika.
Ravno povezovanje in sodelovanje velikih, uveljavljenih podjetij ter strat-upov je osrednja tema letošnje konference PODIM ...
Moramo se zavedati, da brez velikih, uveljavljenih podjetij, torej brez ”enterprise” sektorja, start-up svet ne obstaja. Ker ”enterprise” je tisti, ki vate investira, ki te na koncu kupi, ti odpre tržišče, ti da znanje oziroma ”know-how”. Ti si pa tisti, ki narediš ”enterprise” agilen in inovativen. Eni brez drugih enostavno ne moremo. Včasih je bilo drugače. Korporacije so investirale v lasten razvoj nekih inovativnih rešitev, ki je včasih trajal tudi več let. Danes pa je svet start-upov tako močan in hiter, da se v krajšem času pojavi pet ekip, ki razvijajo enako ali podobno rešitev.
ABC pospeševalnik se pomena tega sodelovanja zaveda že od začetka?
Tako je! Ravno sodelovanje s korporacijami, kot so IBM, Microsoft, Cisco, Samsung, BMW in drugi, ki imajo svoje poslovne mreže razvejane med tisoče podjetij po vsem svetu, je ena glavnih prednosti našega pospeševalnika. Še en primer tega, kako pomembna so takšna sodelovanja, je konferenca, ki bo 22. maja potekala v Berlinu. Veseli me, da sem dobil priložnost biti eden od sogovornikov na panelu, kjer bo tekla beseda prav o potrebah in izzivih, s katerimi se sturt-upi srečujejo in o podpori, ki jo pri svojem razvoju potrebujejo.
Kakšna je po vaših izkušnjah ključna razlika med vlogama start-up podjetnika in direktorja podjetniškega pospeševalnika?
Ko si podjetnik in se ukvarjaš s svojim start-upom, si tako zaljubljen v svoj produkt in obremenjen s tem, kaj ta tvoj start-up sploh je in kaj ter kako bo delal, da težko vidiš in ohranjaš neko širšo sliko oziroma ”the big picture”. Ena glavnih lekcij, ki jih mora doživeti podjetnik, je da se nauči ”ubiti” svoj produkt, če ta ni na pravi poti. Vse to se seveda zdaj dogaja tudi v pospeševalniku, a v precej večjem obsegu, kot pri lastnem podjetju. Zdaj imamo osem oziroma devet ekip in devet takšnih produktov. Meni kot direktorju pospeševalnika mora biti v interesu, da jim zagotovim vse, kar potrebujejo za svoj uspeh. A tudi če jim ne uspe, ni nič narobe. Včasih zmagujemo, včasih se pa učimo…
Na neuspeh torej gledate pozitivno …
Seveda, ker verjamem, da bodo fantje in dekleta, ki so danes pri meni, v primeru, da jim s to zgodbo ne uspe, spet poskusili, da bodo naredili novo ekipo in nov produkt in morda spet prišli v pospeševalnik. In z veseljem jih bomo sprejeli, kajti dobra ekipa je tisto, kar v resnici najbolj šteje. Torej, če povzamem. Ko delaš svoj start-up, se ti vse zdi veliko bolj kompleksno, ideja te popolnoma prevzame, daješ vse od sebe, da ti bo uspelo. Ko pa vodiš pospeševalnik, pa ugotoviš, da je vsak start-up ena manjša zgodba, ki se je podala na pot uspeha, in zdi se ti, da sploh ni možnosti, da ji ne bi uspelo. Uspelo ji bo, slej ko prej, tako ali drugače, ker, kot rečeno, ”sometimes we win, sometimes we learn”.
Katere so tiste najbolj ključne aktivnosti, ki so jih start-up ekipe deležne v vašem tri-mesečnem programu?
Te aktivnosti bom razdelil kar po mesecih. Prvi mesec je na sporedu testna faza oziroma aktivnosti, kot so validiranje, pivotiranje, spin-offi … V tem času ugotavljamo, v kateri razvojni fazi so podjetja, kakšna probleme imajo in kakšni so prvi odzivi s trga. Drugi mesec je na vrsti ”traction” faza, ko ugotavljamo privlačnost produkta za prodajo. V tej fazi si že nekaj naredil, prideš na trg, ki pa ti še vedno lahko ”pljune v obraz” in reče ne, to še vedno ni tisto, kar hočem. In potem hodiš od enega do drugega kupca, in ti mogoče šele deseti reče, ja, to pa je nekaj, kar bi imeli. Uspeh te faze se ne meri samo s prihodki, temveč tudi s pismi o nameri oziroma dejstvu, da ti kupec iskreno prizna, da mu s svojim produktom dejansko rešuješ problem. In na koncu je ”getting the investors” faza, ki je rezultat prvih dveh. Kaj več o njej pa na demo dnevu, ki bo za naše ekipe na sporedu v sredo, 24. junija 2015, in za katerega napovedujemo dogodek, kot ga slovenska start-up scena še ni doživela.
Kako pa ocenjujete stanje oziroma razvitost slovenske start-up scene in podjetniškega ekosistema?
V zadnjih desetih letih se je ogromno naredilo, organizacije in pobude, kot so CEED, Hekovnik, Iniciativa Start:up Slovenija, Tehnološki park Ljubljana, 30Lean, Silicon Gardens Fund in številni drugi, ki sem jih morda zdaj pozabil vse našteti, so izgradile odličen temelj, zato vsem kapo dol. Očitki, da se je metalo denar skozi okno, enostavno niso na mestu. Razvoj ekosistema zahteva svoj čas in svoj denar, in včasih ga morda res lahko zapraviš malo več, a na dolgi rok se to vse obrestuje. Torej, imamo odlične temelje, zdaj pa je čas, da se mi kot Slovenci in Slovenija kot država oziroma regija znamo pozicionirati. Torej, mi smo jugovzhodna Evropa, ne pa ”Middle Europe” ali nova Švica, in kot del te regije imamo svoje prednosti.
Dostikrat lahko slišimo očitke, da (se) ne znamo prodajati, da se ne znamo pozicionirati in izpostaviti vse te svoje prednosti.
Osebno menim, da smo Balkanci rojeni prodajalci. Zanimivo pa je, da ko imamo svoje inovativno podjetje, se ne znamo pozicionirati, kar pa je treba narediti pred samo prodajo. Kot regija imamo odlično demografsko in geografsko lego, trg je dovolj velik, da lahko kaj narediš, okoli nas so države s podobnim jezikom in mentaliteto. Mi smo regija prihodnosti, Slovenija pa je vedno bila in bo inovativna država. Samo pozicionirati se še moramo pravilno, pa smo s svojim celotnim start-up ekosistemom, v katerem vsak od nas pokriva neko svoje specifično področje, na zelo dobri poti.
Kako v luči razvoja ekosistema ocenjujete sodelovanje z Iniciativo Start:up Slovenija in njenimi programi, kot so produkti SK75 in SK200, ki jih zagotavljamo v sodelovanju s Slovenskim podjetniškim skladom, tekmovanje Start:up Slovenija in konferenca PODIM?
Če začnem s konferenco PODIM. To je odličen podjetniški dogodek, tudi za promocijo Slovenije izven same regije. Produkta SK75 in SK200 pozdravljam in nanju gledam pozitivno, ker pomagata pri zapolnjevanju primanjkljaja semenskega kapitala in nastajanju novih start-upov, čeprav osebno nisem privrženec javnih sredstev. A kot rečeno, vse to so pozitivne zgodbe, ki pomagajo pri razvoju ekosistema, čas in rezultati vlaganj pa bodo pokazali, kakšen bo dejansko uspeh vsega skupaj. Tudi tekmovanja, kot je Start:up Slovenija, so zelo pozitivna, ker pomagajo, da se o start-upih piše, govori, da se pojavljajo v medijih in da se dvigne raven zavedanja o tem, kako zelo pomembni so za nacionalno gospodarst
Edino, kar me včasih zmoti pri vsem skupaj, je to, da nismo enotni pri tem, kaj definicija start-upa sploh je. Bistveno je, da razumemo, da je start-up podjetje z visokotehnološkim produktom in lastno intelektualno lastnino, ki se ne zgradi iz danes na jutri in ki ne more kar takoj začeti prodajati svojih produktov. Trg jih mora najprej spoznati in sprejeti za svoje, kar je bistvena razlika od nekega ‘trading’ posla, s katerim ni čisto nič narobe, a start-up to pač ni.
--
Pospeševalnik ABC je idealno okolje za startupe, ki si želijo uspeti na globalnem trgu. Na PODIM konferenci lahko spoznate člane vodstvenega tima in osmih start-up ekip, sprejetih v prvi program pospeševalnika ”Smart Cities”. CEO ABC pospeševalnika Dejan Roljič pa bo kot član glavne 12-članske žirije sodeloval tudi v investicijskem delu konference PODIM Challenge.
--
Avtorica: Stanislava Vabšek, Iniciativa Start:up Slovenija
Foto: Ana Kovač, Planet SiOL.net
